Standardizacija

Priprava pravopisa

Jezikovna standardizacija se tesno povezuje z jezikovnim opisom. Jezikovni opis obsega širši spekter podatkov o slovničnih oblikah, o podobi in pomenu besed ter besednih zvez, o izvoru besed in jezikovnih oblik, jezikovna standardizacija pa pomeni normativno vrednotenje jezikovnih sredstev. Opisane ugotovitve o stanju oz. rabi jezikovnih pojavov v postopku standardizacije ovrednotimo glede na primernost v knjižnem jeziku oziroma glede na sprejemljivost v različnih sporazumevalnih položajih. Jezikovni razvoj je v elektronski dobi še pospešen in zahteva sprotno sledenje jezikovnim novostim in detektiranje vedno novih potreb jezikovnih uporabnikov; zato se spreminja tudi zasnova standardizacijskega procesa. Sodobni čas zahteva pri snovanju jezikoslovnih del normativnega značaja sodelovanje med jezikoslovci in uporabniki.

Podatke o razmerju med iskano/želeno jezikovno prvino in knjižnojezikovnim standardom, tj. tisto jezikovno zvrstjo, ki je za sodobnega govorca nevtralna, prinašajo večinoma vsi jezikovni priročniki, ki opredeljujejo jezikovna dejstva glede na knjižni jezik. Priročnik, s katerim se govorci slovenščine, lektorji in učitelji najpogosteje posvetujejo, je pravopis. Na Slovenskem je pravopis dvodelni priročnik: (1) pravopisna pravila prinašajo opis dogovorjenih in iz jezikovnega opisa izhajajočih zakonitosti o rabi malih in velikih črk, ločil in pisanju skupaj ali narazen, o interferenčnih pojavih, torej prevzemanju in pisni, izgovorni ter obliko- in besedotvorni prilagoditvi jezikovnih prvin, ki izvorno niso slovenske; (2) pravopisni slovar ima aplikativni značaj in gradivsko razširja pravila.

PRAVOPIS

Posodabljanje in priprava pravopisnih pravil je standardizacijska dejavnost, ki na Slovenskem tradicionalno poteka kot kolektivni projekt skupine strokovnjakov in strokovnjakinj v okviru akademije znanosti (SAZU), kot v družbi splošno znane in nesporne avtoritete, neodvisno od politike, kar je praksa, uveljavljena v veliko evropskih državah s primerljivo vlogo akademije znanosti.

Aktualni slovenski pravopisni priročnik je izšel leta 2001. Slovar je bil tehnično popravljen leta 2003 (s ponatisom 2008), izšel je tudi v elektronski obliki na CD-ROM-u in na spletu leta 2010 ter v okviru slovarskega portala Fran, kjer so objavljena tudi pravopisna pravila.
Leta 2013 je SAZU ustanovila Pravopisno komisijo, katere naloga je priprava novih pravopisnih pravil. Hkrati s pravili nastaja tudi pravopisni slovar, do leta 2016 imenovan Slovar pravopisnih težav, od leta 2017 dalje pa ePravopis; rešitve tega slovarja nastajajo vzporedno s pravopisnimi pravili tako, da so ob vsakem pravilu pripravljeni pripadajoči slovarski sestavki. Slovarske rešitve so komentirane v t. i. zbirki Pravopisne kategorije ePravopisa, in sicer z vidika sprememb glede na predhodni pravopis (Slovenski pravopis 2001) kot tudi z vidika spremenjenih načel in zasnove.

STANDARDIZACIJA ZEMLJEPISNIH IMEN

Za zemljepisna lastna imena je Vlada Republike Slovenije zaradi zavezanosti mednarodnim standardom OZN pri poimenovanju zemljepisnih danosti ustanovila posebno komisijo (Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen), v kateri pri dogovoru o zapisu in podomačevanju zlasti eksonimov (tj. slovenskih oblik tujih zemljepisnih imen) sodelujejo jezikoslovci in geografi. Priporočila te komisije v obliki delovnega gradiva ali izsledkov raziskovalnega dela so dostopna širši javnosti, a ne pomenijo jezikovnega predpisa. Izjema so imena držav.

Leta 2013 je bil na slovarskem portalu Termania objavljen Slovar slovenskih eksonimov Draga Kladnika in Draga Perka, ki prinaša 5044 najpogosteje rabljenih eksonimov. Vsaka iztočnica je opremljena s podatki, kako jo sklanjamo, kako iz nje tvorimo pridevnik, poleg izvirnika so prikazani prevodi v osem svetovnih/sosednjih jezikov, zapisi v slovenskih starejših atlasih, podani pa so tudi osnovni geografski podatki in podatki o izvoru. Opozorimo naj, da tamkajšnja priporočila rabe niso usklajena z jezikoslovnimi.

SPLETNI SLOGOVNI PRIROČNIK

V okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku je nastal prototip spletnega jezikovnega priročnika z imenom Slogovni priročnik. Ta na osnovi nabora normativnih zadreg, ki so jih uporabniki zastavljali v različnih spletnih jezikovnih svetovalnicah, gradi uporabniško orientiran normativni priročnik, ki ob naboru problematičnih mest s pomočjo jezikovnotehnoloških orodij preverja aktualna pravopisna določila z dejanskim stanjem v gradivu in ob razhajanju predlaga spremembo kodifikacije.

DRUGI PRIROČNIKI

Pomembno vlogo pri sprotnem usmerjanju jezikovne rabe imajo priročniki, ki jih interno pripravljajo ustanove s področja založniške in medijske dejavnosti pri redakcijskem delu zlasti z namenom slogovnega poenotenja besedil in pogosto precej puristično do jezikovne variantnosti, ki izvira iz dvojnične norme v kodifikaciji, neredko pa tudi zaradi terminološke neenotnosti. Medijske hiše teh priročnikov ne objavljajo javno, saj imajo status internega dogovora, vendar je njihov vpliv na sodobno jezikovno podobo velik in zato neupravičeno nastajajo distancirano od standardizacijskih teles.

Večja je transparentnost priročnikov, ki dajejo pravopisno-slogovna napotila piscem besedil, pripravljenih po predlogah evropske uprave prevajalcem in vsem, ki delujejo v okviru Evropske komisije, Evropskega parlamenta in sodišč. Tudi ta standardizacijska napotila (Medinstitucionalni slogovni priročnik in Slogovni priročnik Komisije) niso povsem usklajena s splošnimi pravopisnimi pravili.

JEZIKOVNO SVETOVANJE

Pri razlagi normativnih napotil in usmerjanju jezikovnih uporabnikov imajo pomembno vlogo jezikovne svetovalnice, ki delujejo na različnih področjih in okoljih:

Jezikovno svetovanje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki najpogosteje rešuje vprašanja, povezana z vrzelmi v aktualnih normativnih in slovarskih priročnikih. Svetovalnica letno prejme med 450 do 500 vprašanj, odgovori pa so v roku treh tednov objavljeni na spletišču. Po bazi 1200 vprašanj in odgovorov iščejo uporabniki posredno tudi prek portala Fran.
Spletna jezikovna svetovalnica za slovenski jezik projekta JezikLingua, ki odgovarja zlasti na vprašanja uporabnikov na zahodni meji slovenskega jezikovnega prostora.
Lektorsko brbotanje Lektorskega društva Slovenije je forumsko oblikovana spletna stran za izmenjavo stališč in mnenj o slovničnih in pravopisnih zadregah lektorjev.
Do leta 2010 je delovala jezikovna svetovalnica in revija ŠUSS študentov in diplomantov splošnega jezikoslovja.