Republika Slovenija zagotavlja, da ima slovenščina v uradnem in javnem življenju znotraj države osrednjo vlogo. Zagotavlja uradno in javno rabo italijanščine in madžarščine na uradno določenih dvojezičnih območjih. Omogoča tudi sporazumevanje in obveščanje v drugih jezikih, ko je to potrebno in upravičeno, in sicer svojim državljankam in državljanom, drugim prebivalcem in prebivalkam ter obiskovalkam in obiskovalcem.

Republika Slovenija se zavzema za krepitev in dosledno uresničevanje jezikovnih pravic slovenske jezikovne skupnosti v sosednjih državah ter pravic govork in govorcev slovenščine kot enega izmed uradnih jezikov Evropske unije in v mednarodnih telesih. Spodbuja tudi ohranjanje jezikovne identitete in krepitev znanja slovenščine pri Slovencih in Slovenkah po svetu.

Slovenska jezikovna politika z ustreznimi ukrepi skrbi za to, da slovenščina pri domačih govorcih in govorkah ostaja prevladujoča prostovoljna in samoumevna izbira v čim večjem obsegu zasebne in javne rabe. Spodbuditi želi tudi privlačnost slovenščine za njeno učenje in rabo pri čim več govorcih in govorkah drugih jezikov, hkrati pa uveljavlja obveznost znanja in rabe slovenščine za vse tiste, ki se hočejo poklicno uveljavljati v javnem in uradnem sporazumevanju ali sploh na jezikovno občutljivih delovnih mestih, pri čemer je treba spoštovati ustavna določila, ki se nanašajo na položaj in pravice pripadnikov in pripadnic madžarske in italijanske narodne skupnosti.

Slovenska jezikovna politika skrbi tudi za ohranjanje in krepitev romskega jezika in romske jezikovne skupnosti ter jezikov drugih manjšinskih etničnih in priseljenskih skupnosti v Republiki Sloveniji. Spodbuja ozaveščenost svojih prebivalk in prebivalcev o večjezičnosti.

Republika Slovenija namenja posebno skrb slovenskemu znakovnemu jeziku kot prvemu jeziku skupnosti gluhih, jeziku gluhoslepih, prilagojenim načinom sporazumevanja za slepe in slabovidne ter osebe s specifičnimi motnjami.