Jezikovna Slovenija

  • Jezikovna Slovenija
    • Status
    • Javno in zasebno
    • Jezikovne skupnosti
      • Slovenska jezikovna skupnost v Republiki Sloveniji
      • Slovenska jezikovna skupnost v svetu
      • Italijanska, madžarska in romska jezikovna skupnost
      • Druge jezikovne skupnosti v Republiki Sloveniji
      • Govorci s posebnimi potrebami
    • Zakonodaja o slovenščini
  • Izobraževanje
    • Slovenščina kot prvi jezik
    • Slovenščina kot drugi in tuji jezik
    • Tuji jeziki
    • Govorci s posebnimi potrebami
      • Gluhi in naglušni
      • Osebe z gluhoslepoto
      • Slepi in slabovidni
      • Druge oviranosti
    • Manjšine in priseljenci
    • Zamejci, zdomci, izseljenci
      • Zamejstvo
      • Zdomstvo
      • Izseljenstvo
    • Jeziki v slovenskem visokem šolstvu
  • Opremljenost
    • Jezikovni opis
      • Slovarji
      • Slovnice
      • Korpusi
      • Dialektologija
      • Etimologija
    • Standardizacija
    • Tehnologije
    • Terminologija
    • Večjezičnost
    • Posebne potrebe
    • Zgodovinski viri
  • Slovenščina v EU
    • Slovenščina kot uradni jezik EU
    • Zakonodaja EU
    • Jezikovna politika EU
  • Ustanove in dokumenti
  • Vprašanja | odgovori
  • Videozgodbe
  • Jezikovna misel

Ali moramo na označbah izdelkov, ki se prodajajo na slovenskem tržišču, prevesti vse informacije, tudi oznako 'Made in EU'?

by Polona Brajer / sreda, 21 oktobra 2015 / Published in Vprašanja in odgovori

Da. Označbe na prodajnih izdelkih so namenjene obveščanju potrošnika o lastnostih in namembnosti izdelka, označbe pa ponujajo tudi osnovne podatke o proizvajalcu (področje, kjer je izdelek narejen, npr. Narejeno v Sloveniji) in dobavitelju. Da morajo biti vsa določila na izdelkih zapisana v slovenščini oz. v jeziku, ki je potrošniku v Republiki Sloveniji zlahka razumljiv, določata vsaj dva zakona, in sicer  Zakon o o javni rabi slovenščine (15. člen) in Zakon o varstvu potrošnikov (2. člen).

  • Tweet

What you can read next

Zaposlen sem v proizvodnji, kjer delo poteka v več izmenah. Nekaj izmenovodij govori izključno bosanščino in izdaja navodila samo v bosanščini. Vsi delavci v izmenah nismo Bosanci, zato me zanima, ali je v podjetju kršen Zakon o javni rabi slovenščine?
Kako so referenčni korpusi povezani z opisi jezika, zlasti slovarskimi?
Moja hči se je rodila in šolala v Italiji, nakar se je vpisala na slovensko fakulteto s sedežem v Ljubljani. Ob rojstvu je imela hči najprej slovensko državljanstvo, potem je dobila tudi italijansko, ker pa smo bili v času njenega vpisa na fakulteto vsi člani družine registrirani kot prebivalci Republike Slovenije in hkrati Italije, se hči ni mogla vpisati kot zamejka. Kako se lahko uredi njen status?
VSA VPRAŠANJA Z ODGOVORI
Imate vprašanje?
Pišite nam!

    Zastavite novo vprašanje:

    Vaš e-naslov*:

    *Da lahko čim bolj podrobno odgovorimo, moramo včasih tudi mi vam zastaviti dodatno vprašanje, zato je zaželeno, da nam zaupate tudi e-naslov.

    • O portalu
    • Kontakt
    • PRESENTATION/PRESENTAZIONE/BEMUTATÁS
    • Videozgodbe
    • Zasebnost in piškotki
    • Zemljevid spletnega mesta

    © 2015-2021 Jezikovna Slovenija, portal za obveščanje o jezikovni politiki Republike Slovenije
    Projekt financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

    TOP
    To spletno mesto uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo. Če boste spletno stran uporabljali še naprej, s tem privolite v njihovo nadaljnjo uporabo..