Kaj pomeni “obvestilna raven” za rabo slovenščine, ko se organizira mednarodne javne prireditve v npr. angleščini? Izraz je uporabljen v 25. členu Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS).
Besedna zveza »obvestilna raven« niti po ZJRS niti v izvedenih predpisih (glej Navodilo o načinu izvajanja javnih prireditev, na katerih se uporablja tudi tuji jezik) ni opredeljena, gre za t. i. nedoločen pravni pojem, ki se napolni z vsebino od primera do primera glede na konkretne okoliščine obravnavanega razmerja oz. tu določene prireditve. Vendar gre
- Published in Vprašanja in odgovori, Zakonodaja o slovenščini
V sklopu javne prireditve, ki sicer poteka v slovenščini, bi na enem od delov sodeloval tudi tuji gostujoči predavatelj. Ker predavatelj ne zna slovenščine, nas zanima, ali je treba zagotoviti sprotno tolmačenje ali pa lahko prireditev delno ali v celoti poteka v angleščini?
Pravni vidiki javnih prireditev so določeni z Zakonom o javni rabi slovenščine (ZJRS) in Zakonom o javnih zbiranjih (ZJZ). Javne prireditve so načeloma izvajane v slovenskem jeziku oz. na območjih občin, kjer živita ustavni narodni skupnosti, tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku; v teh jezikih se izrekajo morebitni potrebni ukrepi (npr. za upoštevanje reda), kot
- Published in Javno in zasebno, Vprašanja in odgovori
Ali glede na Zakon o dopolnitvi Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-G) iz leta 2018 zaposleni v javnih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji nimajo pravice, da se na delovnem mestu s sodelavci sporazumevajo v slovenskem jeziku?
Zanima me, kaj velja v zdravstvenem sistemu glede na Zakon o dopolnitvi Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-G) iz leta 2018, kjer 12.č člen določa: »Ne glede na 11. člen tega zakona in 19. člen zakona, ki ureja pacientove pravice, vabljenemu zdravniku ni potrebno znanje slovenskega jezika. Izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki je vabljenemu zdravniku dal povabilo,
- Published in Javno in zasebno, Vprašanja in odgovori
Kakšen je pravilen zapis prometnega cilja Pulj na prometni signalizaciji za vodenje prometa (kažipotna signalizacija) na dvojezičnem območju (npr. v Kopru) in izven tega območja (npr. v Postojni)? Na večini obstoječe kažipotne signalizacije v Kopru je namreč izvedba napisa Pulj/Pula/Pola z dodano avtomobilsko oznako HR. Ali je takšno zaporedje napisa ustrezno?
V Sloveniji je od skupno 212 občin dvojezičnih devet: poleg slovenščine je uradni jezik italijanščina v občinah Ankaran, Izola, Koper in Piran, madžarščina pa v občinah Dobrovnik, Hodoš, Lendava, Moravske Toplice in Šalovci (več o tem v zavihku Status). V teh občinah bi moralo javno sporazumevanje potekati dvojezično oz. ga lahko pripadniki narodnih skupnosti s
- Published in Jezikovne skupnosti, Vprašanja in odgovori
V zadnjem času se mi je ob poslušanju raznih medijev večkrat zastavilo vprašanje o pravilni rabi slovenskega jezika – zanima me, ali je za naslavljanje poslušalcev določeno, v kateri obliki naj moderator le-te nagovarja? Včasih je bilo to običajno v 3. os. mn., danes pa vedno večkrat v 1. os. ed., kar je vsaj mojim ušesom tako tuje, da tega skoraj ne morem "sprejeti" (včasih npr.: "Vsi poslušalci, ki ste z nami …", danes pa: "Ti, ki nas poslušaš …").
V demokratičnem javnem prostoru (kar naša država je) ne more nihče z enega mesta predpisovati obvezne jezikovne rabe za vse medije. Oblika naslavljanja namreč ni ožje slovnično vprašanje (pri katerem lahko presodimo, ali je nekaj v skladu s knjižnojezikovnimi pravili ali ne); slovnično sta pravilni obe obliki, tako tikanje kot vikanje. Izbira med njima je
- Published in Javno in zasebno, Vprašanja in odgovori
Prosila bi za informacijo glede uporabe tujk v oglaševanju: Zakon o javni rabi slovenščine omenja le rabo tujih jezikov, ne pa tudi rabe tujk, pa me zanima, ali kljub temu obstaja kakšna omejitev pri uporabi? Kako je npr. s termini, ki so sicer že vključeni v SSKJ?
Zakon o medijih v 51. členu določa: (1) Oglasi se obvezno razširjajo v slovenščini oziroma v slovenskem prevodu, razen če se razširjajo v tujem jeziku v skladu s tem zakonom. (2) Mediji italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti lahko objavljajo oglase v jeziku narodne skupnosti. Rabe tujk zakon ne določa ali omejuje. Glede terminov, »ki so
- Published in Javno in zasebno, Vprašanja in odgovori
Katere službe, ki naj bi skrbele za slovenščino v javni rabi, so bile po prekinitvi Jezikovnega razsodišča leta 1990 ustanovljene in kdaj?
Ustanovitev Sveta za slovenščino v javnosti (1980) pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL), v okviru katerega je delovala tudi delovna skupina, imenovana Jezikovno razsodišče, je bilo povezano z željo po dvigu jezikovne samozavesti in prizadevanji za enakopravnost slovenščine v jugoslovanskem okviru na vseh področjih rabe. Z osamosvojitvijo Slovenije so bili razlogi preseženi, vendar se je
- Published in Javno in zasebno, Vprašanja in odgovori