Jezikovna Slovenija

  • Jezikovna Slovenija
    • Status
    • Javno in zasebno
    • Jezikovne skupnosti
      • Slovenska jezikovna skupnost v Republiki Sloveniji
      • Slovenska jezikovna skupnost v svetu
      • Italijanska, madžarska in romska jezikovna skupnost
      • Druge jezikovne skupnosti v Republiki Sloveniji
      • Govorci s posebnimi potrebami
    • Zakonodaja o slovenščini
  • Izobraževanje
    • Slovenščina kot prvi jezik
    • Slovenščina kot drugi in tuji jezik
    • Tuji jeziki
    • Govorci s posebnimi potrebami
      • Gluhi in naglušni
      • Osebe z gluhoslepoto
      • Slepi in slabovidni
      • Druge oviranosti
    • Manjšine in priseljenci
    • Zamejci, zdomci, izseljenci
      • Zamejstvo
      • Zdomstvo
      • Izseljenstvo
    • Jeziki v slovenskem visokem šolstvu
  • Opremljenost
    • Jezikovni opis
      • Slovarji
      • Slovnice
      • Korpusi
      • Dialektologija
      • Etimologija
    • Standardizacija
    • Tehnologije
    • Terminologija
    • Večjezičnost
    • Posebne potrebe
    • Zgodovinski viri
  • Slovenščina v EU
    • Slovenščina kot uradni jezik EU
    • Zakonodaja EU
    • Jezikovna politika EU
  • Ustanove in dokumenti
  • Vprašanja | odgovori
  • Videozgodbe
  • Jezikovna misel

V katerih jezikih poteka uradno sporazumevanje med slovenskimi državnimi ustanovami in ustanovami EU?

by Polona Brajer / sreda, 21 oktobra 2015 / Published in Slovenščina v EU, Vprašanja in odgovori

V Evropski uniji je vse od začetka delovanja Evropske gospodarske skupnosti, ustanovnih pogodb Unije in Uredbe št. 1/58 kot eden temeljnih gradnikov njenega pravnega reda opredeljena enakovrednost uradnih jezikov EU, ki so z izjemo luksemburščine in turščine (kot enega uradnih jezikov Cipra) vsi uradni jeziki držav članic in med katerimi je od pristopa Slovenije k EU naprej tudi slovenščina. Poleg enakovredne verodostojnosti vseh jezikovnih različic evropskih zakonodajnih aktov se pomen večjezičnosti in enakovrednosti uradnih jezikov odraža tudi v pravici posameznikov in organov držav članic, da se na ustanove Unije obračajo v svojem jeziku (ali kateremkoli drugem uradnem jeziku EU) in tudi njihov odgovor prejmejo v istem jeziku. Uradno sporazumevanje slovenskih državnih ustanov z ustanovami EU tako praviloma poteka v slovenskem jeziku.

Načelo enakovrednosti uradnih jezikov EU ima pri vsakodnevnem delovanju Unije in njenih ustanov vendarle tudi nekaj izjem, med katerimi je nemara poglavitna ta, da delovni jeziki ustanov niso vsi uradni jeziki EU: Evropska komisija kot tri delovne jezike uporablja (predvsem) angleščino, (manj) francoščino in (najmanj) nemščino, Sodišče Evropske unije pa denimo zgolj francoščino. Iz podobnih razlogov učinkovitosti se podobna omejitev delovnih jezikov uvaja ali nakazuje tudi pri nekaterih drugih organih Unije in pri delovanju slovenskih predstavnikov v določenih primerih strokovnega sodelovanja, zlasti v okviru ekspertnih skupin in delovnih teles ob predstavljanju in usklajevanju stališč držav članic ob posameznih strokovnih vprašanjih ali zakonodajnih postopkih, kot denimo v okviru delovnih skupin Sveta EU, ko interes rabe lastnega jezika trči ob interes učinkovitega zastopanja lastnih stališč, ki bodo v angleščini ali francoščini bolj dostopna sogovornikom iz drugih držav članic.

Za podrobnejši prikaz vloge slovenščine kot uradnega jezika EU si lahko ogledate npr. prikaz na spletni strani Ministrstvva za kulturo, za prikaz (možne) rabe slovenščine v okviru institucionalnega ustroja EU pa priročnik Slovenščina v institucijah EU.

  • Tweet

What you can read next

Ali obstaja kako uradno slovensko e-gradivo, po katerem se lahko učenci na daljavo izobražujejo po slovenskem šolskem sistemu?
Katera pravila veljajo glede jezika pri pogodbi o nerazkrivanju informacij (NDA)? Ali je dopustno to pogodbo skleniti v angleškem jeziku med strankama, ki sta pravni osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji, tako da se uporabi osnutek v angleščini, že pripravljen za podjetja v tujini?
Moja hči se je rodila in šolala v Italiji, nakar se je vpisala na slovensko fakulteto s sedežem v Ljubljani. Ob rojstvu je imela hči najprej slovensko državljanstvo, potem je dobila tudi italijansko, ker pa smo bili v času njenega vpisa na fakulteto vsi člani družine registrirani kot prebivalci Republike Slovenije in hkrati Italije, se hči ni mogla vpisati kot zamejka. Kako se lahko uredi njen status?
VSA VPRAŠANJA Z ODGOVORI
Imate vprašanje?
Pišite nam!

    Zastavite novo vprašanje:

    Vaš e-naslov*:

    *Da lahko čim bolj podrobno odgovorimo, moramo včasih tudi mi vam zastaviti dodatno vprašanje, zato je zaželeno, da nam zaupate tudi e-naslov.

    • O portalu
    • Kontakt
    • PRESENTATION/PRESENTAZIONE/BEMUTATÁS
    • Videozgodbe
    • Zasebnost in piškotki
    • Zemljevid spletnega mesta

    © 2015-2021 Jezikovna Slovenija, portal za obveščanje o jezikovni politiki Republike Slovenije
    Projekt financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

    TOP
    To spletno mesto uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo. Če boste spletno stran uporabljali še naprej, s tem privolite v njihovo nadaljnjo uporabo..